Memo feela · neteweke ya temo ya lefase
Taolo ya
temo ya sebjalebjale.
Batho, diphoofolo, ditjhelete, diphetogo le go obamela melao — polatefomo e tee ya taolo ye e agilwego dipolasi, bapalami, mafelo a polao, dingaka tša diphoofolo le balaodi ba ba šetšego ba tshepana. Leina le bontšha seo: agri, bakeng sa temo, le -ntu, modu wa batho. Gobane mo Agribantu, tshepo yeo ke yona motheo.
DIMEMO DI TSWA GO MALOKO A LEGO GONA · RE TLA GO TSEBIŠA GE E BULA
Ke ka baka la eng memo fela
O ka dira kgwebo feela le batho ba šetšego ba le ka gare.
Mopalami yo a sego mo Agribantu a ka se fiwe rekoto ya diphetogo ye e netefaditšwego. Lefelo la polao leo e sego leloko le ka se netefatše go theolwa ga diphoofolo ka phemiti ya gago. Molemi wa kgauswi yo a lego ka ntle ga neteweke o boela dipampiring, megaleng le tumelong fela.
Seo ga se thibelo — ke yona mokgwa ka moka. Tumelelo ye nngwe le ye nngwe, phemiti ye nngwe le ye nngwe le diphetogo ka moka mo Agribantu di direga magareng ga maloko a mabedi ao ka bobedi a netefaditšwego le ao ka bobedi a ikarabelago. Neteweke ga e thuše ka ge e le kgolo; e thuša ka ge go tsena go le thata.
Tsela ya kgale
Temo e šoma ka didirišwa tše lesometee le spredšithi e tee.
Karolo e nngwe le e nngwe ya mošomo e hwetša app ya yona — go fihlela sengwe se thubega, gomme ka moka go boela mogaleng le spredšithi.
- Sedirišwa se tee sa bašomi
- Se sengwe sa diphoofolo
- Se sengwe sa diphetogo
- Se sengwe sa diphemiti
- Se sengwe sa diinvoese
- Se sengwe sa dipego
- Se sengwe sa melaetša
- Spredšithi ge sengwe le sengwe se senyega
Agribantu ke tseno e tee, rekoto e tee, le neteweke e tee.
Batho, diphoofolo, ditjhelete, diphetogo, tumelelo le kgokagano — di kopantšwe ka peakanyo, e sego ka go kgokaganywa ka morago. Rekoto e nngwe le e nngwe e boela go leloko le le netefaditšwego, ka polatefomo e tee.
POLATEFOMO E TEE · NETEWEKE E TEE · GA GO SPREDŠITHI
Polatefomo
Tsohle tšeo mošomo wa temo o di hlokago — ka console e tee.
Ditsi tše robong tša taolo. Neteweke e tee. E agilwe go akaretša bophara ka moka bja mošomo wa nnete, e sego fela dikarolo tše bonolo go agiwa.
Batho & Mešomo
Taolo ya botlalo ya mešomo, e sego palo feela.
Mošomi yo mongwe le yo mongwe, molaodi, sehlopha, karolo le tumelelo di ka gare ga rejistara e tee e phelago — go amogelwa mošomong, matšatši a boikhutšo, maemo, go thwala le tekolo ya batsamaisi. O ka se latele diphoofolo ge o sa latele batho bao ba di alafago, ba di lekanyago goba ba di šuthišago — mang, kae, le neng. Ka fao tiro e nngwe le e nngwe e ngwalwa le lefelo la yona (GPS) le motho yo a ikarabelago. Boikarabelo, boikarabelo, boikarabelo — ka rekhoto e feletšego ya ditiro (audit trail). Se ga se app ya mešomo e kgomaretšwego go sepredišithi: ke taolo ya kgonthe ya HR e hlamilwego bakeng sa batho bao ba šomago mašemong, e sego diofising feela.
Batho & Mešomo · Ditshenyagalelo tša go fapoga
Metsotso e lesome ka letšatši e go jela bokae ka nnete.
O ka se beye molato godimo ga batho ge o sa hlalose diprojeke le mešomo gabotse, ebile o sa e laole. Mošomi wa temo o hwetša moputso wa iri wa R30.23 ka letšatši la mošomo la diiri tše 8. Ge motho yoo a sa šome metsotso e 10 feela ka letšatši, ditshenyagalelo tša ngwaga go mohiri ke bokae?
Bilione e tee, dimilione tše makgolo a mabedi le tše hlano, dikete tše masome a tshela le senyane, makgolo a mararo le masome a mararo a mararo a diranta le disente tše masome a mararo a mararo. Seo ke tahlegelo ye kgolo ya ngwaga ka ngwaga lekaleng la temo la Afrika Borwa.
Go ya ka bašomi ba temo ba 920,000 ba ba thwetšwego ka Q3 ya 2025, metsotso e 10 feela ya go se šome ka letšatši e jela lekala ka moka mo e ka bago R4.64 milione ka letšatši, R100.45 milione ka kgwedi, le R1.21 bilione ka ngwaga.
Le ge motho a ka re ga se ra swanela go tsetela ka sisteme, phokotšo ya 50% e ka boloka lekala go feta halofo ya bilione ya diranta — godimo ga R600 milione ka ngwaga.
Bohlokwa ke gore sisteme ye ga se ya go hlolela bašomi; e ikemišeditše go godiša tšweletšo ka go boloka boitlamo le mafolofolo a bašomi.
Ditiro tša ditjhelete
Tshedimošo ya boto, e hwetšwa ge o e nyaka.
Akhaonte ka botlalo — diinvoese, ditefelo, ditefelo, ditshenyagalelo, diakhaonte, dikgokagano le setoko — ka moka di kopane ka setsi sa taolo ya ditjhelete sa nako ya nnete. Ka go klika ga tee o hwetša Sephuthelwana sa Boto ya Phethagatšo: poelo ye e šetšego, maemo a tšhelete, ntlha ya tumelelo, boleng bja mohlape le bokgoni bja bašomi.
Go latedišiša diphoofolo
Phoofolo ye nngwe le ye nngwe, phetogo ye nngwe le ye nngwe, phemiti ye nngwe le ye nngwe — di kgokagane.
Mafelo a temo, diphoofolo, mehlape, mafelo a tšhireletšo ya malwetši le ketane ya diphetogo go tloga go e letetšwe go ya go e rwešitšwe, e tseleng, le e fihlile. Phetogo e nngwe le e nngwe e tlemilwe ka phemiti gomme e ngwalwa ketaneng ya boikarabelo go tloga kgorong ya polasi go ya lefelong la polao.
Go latedišiša diphoofoloMpsha
E netefatšwa tseleng ka mogala wa bona — ga go tseno ye e nyakegago.
Phemiti ya diphetogo ga e hloke app goba akhaonte gore e hlahlobje. Mohlankedi wa sephethephethe goba wa bophelo bja diphoofolo a ka skena QR code ka mogala wa gagwe gomme a bone ka pela ge e sa šoma — ga go tseno ya Agribantu, ga go app ye e tsentšwego, ga go go leta go bitšwa go tšwa ofising ya polasi.
Ntšha mogala wa gago. E skene. Iponele ka bowena.
O šetše o le mogaleng? Tobetsa mo go e na le moo →Tumelelo ya FMDMpsha
Moento wa FMD wa taelo ya lekgotla, o ngwadilwe pele ga ge go ka botšišwa.
Moento wa poraebete wa FMD o dumeletšwe feela ka fase ga taelo ya nakwana ya Kgorotsheko e Kgolo mo go Sakeliga NPC and Others v Minister of Agriculture and Others (Case No. 2026-047152), ge dipampiri di nepile: tsebišo ya matšatši a 5 pele go ngaka ya mmušo, gomme morago afidaviti ya matšatši a 14 ye e netefatšago seo se dirilwego. Agribantu e fetola ketane yeo go ba magato a mararo a kgokagantšwego go e na le go kitimela dikarolo tše aroganego.
Masolo a poraebete a moento wa FMD
Rejistara e tee ka lefelo e latela lesolo le lengwe le le lengwe go tloga tsebišong, nako ya go leta ye e gapeletšwago, moento le afidaviti — ka dipalo tša nako ya nnete tša tše di šomago, tše di emetšego, tše di fetilwego ke nako le tše di rometšwego.
Mothuši wa tsebišo ya pele
Tsela ya magato a 7 e aga tsebišo ya matšatši a 5 go tšwa lefelong la lesolo, diphoofolong, baentoši, tekanyo le peakanyo ya ketane ya go tonya. Moamogedi ka mehla ke ngaka ya mmušo goba molaodi wa profense yo a abetšwego lefelo leo — ga go imeile ya go ngwalwa ka seatla ye e ka fošago — gomme nako ya go leta e thoma fela ge thomelo e ngwadilwe.
Mothuši wa afidaviti ya matšatši a 14
Ge moento o fedile, afidaviti e kopanywa go tšwa rekotong yeo e tee ya lesolo — bohlatse bja tsebišo le thomelo, lenaneo la diphoofolo ka bonngwe, bohlatse bja batch ya moento le dipalo tša ketane ya go tonya — gomme e loketše go saenwa pele ga Mokhomishenara wa Dikano.
Bona poelo ya nnete:
Mohlala wa tsebišo ya pele ya matšatši a 5 (PDF) Mohlala wa afidaviti ya matšatši a 14 (PDF)
Lefaseng le le lokilego, tsebišo le afidaviti di ka se tsene PDF le gatee — di tsena ka thwii ka Lepokisi la Melaetša la Taolo la Setsi sa Taolo sa Bolaodi, di romelwa go taolo ye e nepagetšego ka boikemelo ge di hlolwa.
Polatefomo ya Mmapa
Mošomi, sefatanaga le mohlape ka moka — mmapa o tee wa nako ya nnete.
Bašomi, ditraka le mehlape di sepela mmapeng o tee wa go arolelwa ka nako ya nnete. Mohlape wo o bonalago bjalo ka leswao le tee o arogana ge o atametša, gomme sefatanaga se sengwe le se sengwe se tlogela mohlala wa tsela ya sona.
Dikamphase, mafelo a temo le mafelo a tšhireletšo ya malwetši di beilwe geofence ka go lebanya mmapeng, ka enjene e tee go skrine e nngwe le e nngwe. Ka sekirini ka moka e ba setsi sa taolo: mmapa o tee, polasi ka moka, ka mehla e mpsha.
Ditshenyagalelo & letseno
Tseba ditshenyagalelo tša phoofolo ye nngwe le ye nngwe.
Kgokaganya direkoto tša ditjhelete le direkoto tša diphoofolo gomme poelo e se sa ba kakanyo. Ditshenyagalelo, letseno le marumo ka mohlape, ka phoofolo le ka lefelo — ge o kgokaganya kudu, seswantšho se hlaka kudu.
Tlhokomelo ya melao
E agilwe bakeng sa molaodi, e sego molemi feela.
Setsi sa bosetšhaba sa taolo sa nako ya nnete bakeng sa mekgatlo ye e hlokomelago tšhireletšo ya malwetši le go latedišiša — phihlelelo ya go ya ka taolo, kakaretšo ya meento, pego ya malwetši le maemo a karantine ka pono e tee. Tumelelo ga e sa ba mogala; e ba phepelo ya nako ya nnete.
Tlhokomelo ya melaoMpsha
Netefatšo ya lefelo go setšhaba.
GLN e nngwe le e nngwe le sesupo sa lefelo se se ngwadišitšwego go Agribantu se ka hlahlobja ke mang le mang ka pela — ga go tseno ya Agribantu, ga go app ye e tsentšwego. Skena QR code setifikeiting sa netefatšo ya lefelo goba bula kgokaganyo ya netefatšo ka thwii, o bone boemo bja gona: bo šoma, bo karantine, goba bo tlošitšwe ngwadišong.
Ntšha mogala wa gago. E skene. Iponele ka bowena.
O šetše o le mogaleng? Tobetsa mo go e na le moo →Kgokagano
Kgašo e nngwe le e nngwe, sedirišwa se sengwe le se sengwe, le go palelwa gohle — go a bonagala.
Hlama, lebanya le go bea melaetša bakeng sa mokgatlo ka moka, gomme o lebelele boemo bja phano ka nako ya nnete: e emetše, e rometšwe, e paletšwe, e tlogilwe le lebaka. Ga go molaetša wo o timelago.
Boiketsetšo bja dipego
Dipego ka boiketsetšo.
Diphuthelwana tša boto, tša tumelelo, dikakaretšo tša ditjhelete le ditemošo tša diphapogo di romelwa ka boikemelo. E beakanye gatee; pego e hwetša lepokisi la melaetša le le nepagetšego ka boyona nako le nako.
Dikakanyo
Pono e tee, dipontšho tše nne.
Basebetsi, nako le matšatši a boikhutšo, tumelelo le dipontšho tša batho — di mpshafatšwa ka go tšwela pele, ka mebala go ya ka tšeo di nyakago šedi. Ke sehlopha sa ditšhupetšo sa yo a laolago mošomo.
Mmaraka wa AgribantuMpsha
Reka le go rekiša diphoofolo ntle le go tloga netewekeng.
Lenaneo le lengwe le le lengwe ke phoofolo ya nnete go tšwa go leloko la nnete le le netefaditšwego — ga se papatšo ya go se tsebje. Hlahloba ka mohuta, legoro, maemo a netefatšo le mohuta wa theko, boloka ao a lokelago go lebelelwa gape, gomme o dire tefelo ka thwii go ya ka melawana ya morekiši.
- Mananeo a tlemilwe le direkoto tša nnete tša diphoofolo tša LITS — mohuta, palo, mengwaga, moento le histori ya diphetogo — e sego tlhaloso ya go ngwala fela
- Lenaneo le lengwe le le lengwe le a hlahlobja pele le ka phela; ga go tsela ye kopana ya morekiši wa go tshepagala
- Boloka mananeo ao a lokelago go lebelelwa gape gomme o a hwetše gape neng kapa neng ka Mananeo a Bolokilwego
- Direla thekišo ka melawana ya nnete ya morekiši — theko e emeletšego, ka hlogo, goba ye e ka boledišanwago
- Latedišiša dithekišo tšeo o di dirilego gomme o laole le tšeo o di amogetšego, go tšwa methalading e mebedi ya taolo
- Melaetša ya go Botšiša ye e agilwego ka gare e bula poledišano ya thwii ya lenaneo leo — ga go nyake nomoro ya mogala gore o botšiše potšišo
- Mothuši wa magato a 8 o thuša barekiši go tloga diphoofolong le diswantšhong go ya thekong le go romela
- Mananeo a Ka a latela maemo a romelo e nngwe le e nngwe — mongwalwa, e sa hlahlobja, diphetogo di kgopetšwe, e gatišitšwe, e bolokilwe, e rekišitšwe
- Diprofaele tša barekiši di bontšha maemo a netefatšo le palo ya mananeo a gatišitšwego, e sego dinaledi tša maaka
- Tšhireletšo ya moreki e boloka dikhokagano tša lefelo di sa utollwa go fihlela morekiši a kgetha go di utolla
Lenaneo le lengwe le le lengwe le bula leqephe la dintlha ka botlalo — ditiro tša theko le tefelo, boitsebišo bja morekiši le maemo a netefatšo, le tsebišo ya tšhireletšo ya moreki — tšohle tšeo moreki a di hlokago pele ga go ikgokaganya.
Akademi ya Agri
Go godiša tsebo. Go aga bokgoni. Go matlafatša temo.
Temo ya sebjalebjale e ithekgile ka go feta naga, metšhene le diphoofolo. E ithekgile ka batho bao ba tšwelago pele go ithuta, go tlwaelana le go kaonafatša.
Akademi ya Agri ke polatefomo ya go ithuta ka dijithale, tlwaetšo le netefatšo ye e agilwego ka go lebanya bakeng sa temo le ditšhaba tše di e thekgago. E tliša dithuto tše hlophilwego, dibidio tša tlwaetšo, diteko tša inthanete, tšwelopele ya baithuti, disetifikeiti tše amogelwago le tšwelopele ya bašomi tikologong e tee ya go ithuta.
Baithuti ba ka ithuta ka lebelo la bona, ba tšwele pele moo ba tlogetšego gona, gomme ba fetše tlwaetšo ka khomphutha goba mogala. Batsamaisi ba ka abela dithuto tše di nyakegago, ba bee matšatši a go fetša, ba latele tšwelopele le go boloka rekoto e hlakilego ya bokgoni bja bašomi.
Tsebo ye e fihlago ka ntle ga phapoši ya go ruta
Tsebo ya temo gantši e arogane, go thata go e fihlelela, goba e felela go bao ba kgonago go tsena tlwaetšong ka sefahlego. Akademi ya Agri e tloša mapheko ao ka go iša go ithuta ka go lebanya diatleng tša balemi, bašomi, batsamaisi, baeletši, baithuti le borakgwebo ba bacha ba temo.
Go ithuta mo go agilwego mošomo wa nnete wa temo
Akademi ya Agri e swanetše go ba le:
- Dithuto tša temo tše etelwago pele ke ditsebi le mananeo a go ithuta a hlophilwego
- Dibidio tša tlwaetšo tša tiragatšo le tlhahlo ya magato ka magato ya tšhemong
- Diteko tša inthanete, dipotšišo le tekolo ya bokgoni
- Go latela tšwelopele ka boiketsetšo le direkoto tša go fetša dithuto
- Disetifikeiti tša dijithale tša tlwaetšo ye e feditšwego ka katlego
- Ditsela tša go ithuta tše di nyakegago, tše di eletšwago le tša boikgethelo
- Kabelo ya dithuto go ya ka karolo, sehlopha le mokgatlo
- Dikgopotšo tša tlwaetšo, matšatši a mafelelo le ditemošo tša go feta nako
- Go ithuta ga maleme a mantši go etseditswego ditšhaba tša temo tše fapafapanego
- Lenaneo le le golago le akaretšago tšweletšo, polokego, tumelelo, theknolotši le kgwebo ya magaeng
Go feta tlwaetšo. Tsela ya menyetla.
Akademi ya Agri e hlametšwe go ba tikologo ya go arolelana tsebo ya temo moo maitemogelo a tiragatšo, thuto ya semmušo le katlego ye e amogelwago di kopanago.
E thekga tlhabollo ya ka mehla ya balemi ba ba šetšego ba hlomile, mola e bula ditsela tše mpsha bakeng sa bašomi ba dipolasi, bafsa, baithuti le bahlagisi ba ba golago gore ba hwetše bokgoni, ba bontšhe maatla a bona le go fihlelela menyetla e megolo.
Gobane bokamoso bja temo bo ka se bolokwe ke theknolotši feela.
Bo tla bolokwa ke batho ba nago le tsebo, ditšhaba tše di kgonago le setšo sa go ithuta ka mehla.
E agile go sepela
Ga e tlemagane le dipampiri tsa naga e tee.
Mohuta wa taolo ya mafelo wa Agribantu o gola go tšwa lefelong le tee la temo go ya go molaodi wa bosetšhaba — naga, profense, setereke, mmasepala le lefelo la tšhireletšo ya malwetši; tšohle di a beakanywa. E agilwe pele bakeng sa maemo a thata, ka gona e šoma moo temo e diregago gona ka nnete.
- Mobile pele
- E šoma le ge go se inthanete
- Dikarolo tše ntši tša taolo
- E loketše maleme a mantši
- Phihlelelo ya go ya ka karolo
- Molatelo wa tlhatlhobo ka botlalo
- Go latela mošomo ka morago
- E šomiša betri gabotse
Ke bomang ka gare
Neteweke e šoma feela ka gobane ba ka gare ba šetše ba le gona.
- Dipolasi tša kgwebo
- Balemi ba banyenyane
- Bapalami
- Mafelo a polao
- Difeedlot
- Dintlo tša fantisi
- Dihlopha tša bongaka bja diphoofolo
- Dikoporasi
- Mekgatlo ya bahlagisi
- Bafani ba ditirelo tša temo
- Bolaodi bja melao
- Mekgatlo ya tlhabollo le mananeo a tlhabollo
Yo mongwe le yo mongwe wa bona o dira gore ba ka ntle ba nyake go tsena.
Ke mang a agile se
E etelwa pele ke balemi, e sego barekiši.
Agribantu ga se ya hlamiwa ka phapošing ya boto bakeng sa balemi. E agilwe ke batho bao ba bego ba e hloka pele gore e šome dipolaseng tša bona. Seo e sa le teko ye karolo ye nngwe le ye nngwe e swanetšego go feta pele e lokollwa.
E agilwe mesong pele ga go gama, ka dikgefutso magareng ga maikarabelo, ka morago ga diiri tša mošomo le bošego. E agilwe ntle le tšhelete ya ka ntle — e thekgwa ke nako, boikgafo, maitemogelo le methopo ya balemi ka bobona.
Ga go tšhelete ya ka ntle. Balemi gantši ba letetšwe go tiela ditsisteme tšeo di swanetšego go ba thekga. Setšhaba sa temo se tsentše dimilione tša diranta nyakišišong, tlhabollong, go arabela malwetši, masolong, ditiragalong, thutong le tlwaetšong.
Nakong ya bothata bjo bja bjale bja bolwetši bja foot-and-mouth, bao ba lego tšhemong ba bone ditlamorago tša go diega, go se be le kgahlego le go palelwa ga mekgatlo. Re bone maphelo a batho a senyega, malapa a gatelelwa kudu, dipolasi di tlatšwa ka dithegi tša pinki, gomme mapheko a fepa a šala a se na selo. Ga go tšhelete, ga go thušo. Methopo e dirišwa mafelong a mangwe.
Balemi ga se bona ba hlodilego bothata bjo, gomme ba be ba sa swanela go tlogelwa ba le noši.
Eupša balemi ba tseba nnete e thata: ge thušo e sa tle, go sa šetšwe mmala goba tumelo, ditšhaba tša temo di ikgokaganya, di tlwaelana le maemo, di thekgana, gomme di aga ditharollo ka botsona.
Agribantu e tšwa moyeng woo woo.
E agilwe ke balemi. E lekilwe lefaseng la nnete. E ikemišeditše go thuša temo go bušetša taolo.
Potšišo ya Bilione ya Ranta
R1.15 bilione e kgobokeditšwe.
Ke eng se se fihlilego polasing ya gago?
Ka Aporele 2026, National Agricultural Marketing Council e tsebišitše gore kgoboketšo ya ditefelo tša semolao tša temo e fihletše R1.155 bilione ka ngwaga wa nyakišišo wa 2025.
Tsebišo ya boraditaba e begile ditshenyagalelo tše kgolo nyakišišong le boitlhamelong, phetogong, kgothatšong ya thomelo, phihlelelo ya mmaraka, ditsisteme tša tshedimošo le taolo.
Go ya ka tsebišo ya NAMC, tšeo ke dipalo tša bosetšhaba. Agribantu e botšiša balemi le batšwari ba temo potšišo e bonolo.
Ke eng se se go fihleletšego?
Ntle le GLN le dingwe ngwadišo, dikopano, ditiragalo goba dipego, na mošomo wa gago o amogetše se sengwe se se lekalekago?
Na nyakišišo ya mmaraka e go thušitše go dira sephetho sa tšweletšo,
ditheko goba papatšo?
Na mošomo wa phetogo goba phihlelelo ya mmaraka
o tlišitše thekgo, moreki, theko ye kaone, sebaka sa thomelo
goba letseno la nnete?
Ga re botšiše seo pego e rego se diregile. Re botšiša seo se go diregetšego wena.
Kgoeletšo ya semmušo ya NAMC — Aporele 2026
Dula o tsebile
Re tla go botša ge se bula.
Agribantu ga se ngwadišo ye e bulegilego. Gabjale, tsela e tee feela ya go tsena ke khoutu ya memo ye e fiwago ka gare ga app ke leloko leo le lego gona — molemi, mopalami, lefelo la polao goba molaodi yo a lego ka gare ga neteweke — ye e tlemilwego le aterese ya gago ya imeile. Foromo ye ga e kgopele khoutu yeo. E netefatša fela gore o tla kwa ge neteweke e bula ka bophara goba e ya phihlelelong ya setšhaba.